Kako je sestavljena cena goriva in kje lahko vlada še reže, če bo treba

Po tem, ko je konflikt na Bližnjem vzhodu v zadnjem tednu podžgal borzno ceno nafte – danes je prečkala mejnik stotih dolarjev za sod –, se je tudi v Sloveniji začel krepiti nemir med prebivalci. Nekateri so si zaradi negotovosti glede prihodnjega gibanja cen povečali zaloge. Zaradi povečanega obiska je v zadnjih dneh tako na kar nekaj črpalkah po državi zmanjkovalo goriva.

Danes je nato vlada Roberta Goloba sporočila – kar je sicer resorni minister Bojan Kumer napovedal že prejšnji teden –, da bo prihodnjih 14 dni dvig borznih cen blažila z znižanjem trošarin. Liter 95-oktanskega bencina bo od jutri stal 1,466 evra, liter dizla pa 1,528 evra.

Kot izhaja iz sporočila vlade, je s prilagoditvijo trošarine vlada preprečila, da bi se drobnoprodajne cene za neosvinčeni bencin zvišale na 1,496 evra na liter (torej za tri cente več), za dizel pa na 1,621 evra na liter (za 9,3 centa več). Kot navaja, je posegla s ciljem, da “bi zaščitila kupno moč prebivalstva in ohranila stabilnost gospodarstva”.

Borzne cene padale, država višala trošarine

Vlada je sicer padanje cen nafte po energetski krizi, ko je borzna cena poskočila vse do okoli 130 dolarjev za sod, izkoristila za dvigovanje trošarin. Padajoče nabavne cene se torej niso v celoti prelile v cene na črpalkah.

Tako je bila v letu 2022 povprečna nabavna cena dizla brez dajatev 0,96 evra za liter, lani pa 0,685 evra za liter – skupno torej za 27,5 centa manj pri vsakem litru pogonskega goriva. Povprečna končna cena dizelskega goriva pa je bila lani le za dobrih 12 centov nižja od povprečja leta 2022, kažejo podatki na portalu ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Cene dizla, ki so se pred koronakrizo gibale med 1 in 1,4 evra za liter, so po energetski krizi večino časa v intervalu med 1,4 in 1,6 evra za liter.

Višja taksa CO2 in trošarine

Podatki ministrstva za okolje, podnebje in energijo kažejo, da se je lani glede na 2022 dvignila taksa CO2. Ta je bila v letu 2022 4,7 centa, a so bili vozniki del leta oproščeni plačila, zato je povprečje za to leto le 2,8 centa. Jeseni 2024 pa jo je vlada dvignila s 4,7 na 8,3 centa na liter.

Druga postavka, ki se je še bolj dvignila, pa so trošarine. Te so v letu 2022 povprečno znašale 33,6 centa na liter (vlada jih je v tistem letu zaradi energetske krize že začasno znižala), v 2023 40,7 centa, v 2024 43,3 centa, lani pa 44,9 centa na liter.

Trošarine so prihodek proračuna.

Kaj pa, če bodo cene še naprej rasle?

Če bi se borzne cene goriv še naprej dvigovale, ima vlada več možnosti, kako dodatno ublažiti povišanja. Kot se vidi na zgornjem grafu, ima vpliv na postavke, ki pomenijo dobro polovico končne cene (torej vse, razen same nabavne cene). Pri tem opozorimo, da regulacija razbremeni potrošnike in gospodarstvo, hkrati pa povzroči izpad prihodkov v proračunu.

Vlada bi lahko dodatno znižala trošarine. Pri tem je njen prostor omejen, saj Evropska komisija določa minimalne trošarine v višini 33 centov. Trošarino za neosvinčeni bencin so zdaj pri 47,5 centa na liter, za dizel pa pri 36,3 centa za liter.

Poleg tega lahko zmanjša okoljsko dajatev (CO2 taksa), prispevek za energetsko učinkovitost (prispevek URE), prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE+SPTE) ali stopnjo davka na dodano vrednost (DDV), ki se obračuna na vse prejšnje postavke.

Vlada lahko poseže tudi v maržo trgovcev, ki trenutno dobijo slabih deset centov od vsakega litra goriva. A tu bi lahko vlada verjetno znižala za kakšen cent ali dva, več pa težko, saj trgovci iz marže financirajo celotno dejavnost. V preteklih letih so večkrat opozorili, da so slovenske marže med najnižjimi v Evropi.

Dve sosedi omejili cene, dve ne

Ker konfliktu na Bližnjem vzhodu ni videti konca, višje borzne cene pa se prelivajo v cene na črpalkah in šibijo kupno moč prebivalstva ter povzročajo stroške gospodarstvu, je več držav že sprejelo ukrepe za omilitev dvigov cen.

Na Hrvaškem se bo cena 95-oktanskega bencina, ki danes v povprečju stane 1,46 evra za liter, jutri zvišala za štiri cente na 1,50 evra za liter. Dizel, ki danes v povprečju stane 1,48 evra za liter, pa se bo podražil za sedem centov na 1,55 evra.

Regulacijo je uvedla tudi Madžarska. Tam bo od polnoči najvišja cena za liter 95-oktanskega bencina 595 forintov (okoli 1,51 evra), za liter dizla pa 615 forintov (1,56 evra), STA povzema navedbe srbske tiskovne agencije Tanjug. Cene bodo veljale za vozila z madžarskimi registrskimi tablicami. Več tukaj.

Drugi dve sosednji državi nista regulirani cen. V Avstriji se je dizel v tednu do petka podražil z 1,529 evra na 1,829 evra na liter, bencin pa z 1,484 evra na 1,689 evra na liter. Avtomobilska združenja so sicer pozvala k znižanju davkov oziroma takse CO2. “Pripravljamo se na morebitne razvojne dogodke, vendar ne bomo prehitevali – odločilni dejavnik je, ali gre za kratkoročne tržne reakcije ali pa se bodo višje cene trajno utrdile,“ je dejal minister Wolfgang Hattmannsdorfer.

V Italiji pa se liter bencina prodaja po 1,65 evra za liter, liter dizla pa po 1,7 evra za liter, kažejo podatki AMZS.